Ministrstvo za solidarno prihodnost prisluhnilo zavodom s področja socialnega varstva

Ministrstvo za solidarno prihodnost je prisluhnilo stroki, ki je predlagala, naj storitve institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami še naprej izvajajo v okviru zakona o socialnem varstvu.

Ministrstvo je tako upoštevalo denimo zahteve zavodov s področja socialnega varstva, med njimi Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec s podpisanim direktorjem Aleksandrom Gunglom, in komisije DS za socialno varstvo. Ti so predlagali, da bi bilo bolj ustrezno omogočiti, da se izvajanje storitev institucionalnega varstva še naprej izvaja v varstveno-delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, posebnih zavodih in posebnih enotah kombiniranih zavodov, kot je to veljalo pred uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ti uporabniki so namreč odrasli ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Kot so dodali, njihove pravice ureja zakon o socialnem varstvu, pravice uporabnikov dolgotrajne oskrbe pa zakon o dolgotrajni oskrbi. Hkrati so opomnili, da tudi ocenjevalna lestvica za določitev kategorije dolgotrajne oskrbe in s tem obsega pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena, tej ciljni skupini ni prilagojena.

Ob očitkih, da se bodo v posebnih socialnovarstvenih zavodih cene zvišale, pa navajajo, da dvig oskrbnin v domovih za starejše neposredno vpliva na višino zneska na položnicah za stanovalce in njihove svojce, medtem ko dvig cen v posebnih socialnovarstvenih zavodih v večji meri vpliva na občinske proračune. Povprečno približno 70 odstotkov oskrbnin namreč krijejo občine.

V skladu s strokovnimi usmeritvami se torej storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki jo izvajajo varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo, še naprej izvaja kot socialnovarstvena storitev po zakonu o socialnem varstvu.

To pa ne pomeni, da osebe, ki so trenutno nameščene v teh institucijah, ne morejo podati vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Vlogo lahko oddajo in po pozitivni odločbi postanejo uporabniki dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in biti upravičeni še do dolgotrajne oskrbe v instituciji, so poudarili na ministrstvu.

Pripravili tudi ukrepe za osebe z oviranostjo, ki živijo v posebnih socialnovarstvenih zavodih

Ob tem so izpostavili, da so pripravili tudi ukrepe in rešitve za osebe z oviranostjo, ki živijo v posebnih socialno varstvenih zavodih. Tako so denimo pripravili strategijo za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje med letoma 2024 in 2034 ter načrt razvoja skupnostnih storitev, kar je v skladu s konvencijo o pravicah invalidov. Ta Slovenijo zavezuje k procesu deinstitucionalizacije. Za te uporabnike bodo tako zagotovljene storitve podpore v skupnosti, in ne v instituciji. Pri osebah z oviranostjo je osrednja pozornost namenjena vnovičnemu vključevanju in vračanju iz institucij v skupnost.

V okviru prenovljenega zakona o socialnem varstvu je ministrstvo pripravilo novo storitev, podporo v skupnosti, ki bo prispevala k izboljšanju razmer za uporabnike institucionalnega varstva po omenjenem zakonu. Omogočila jim bo, da se preselijo iz institucije v skupnost in da v skupnosti prejmejo podporo, ki jo potrebujejo.

Pri tem je podpora za ljudi v skupnosti načrtovana zelo raznoliko in glede na potrebe posameznika. Poleg osnovne podpore denimo pri osebni higieni daje poudarek predvsem na podpori za vključevanje v skupnost, kar zajema tudi iskanje oziroma ohranjanje zaposlitve, pridobitev izobrazbe in vključevanje v različne aktivnosti v skupnosti. Dolgotrajna oskrba medtem takšnih storitev ne predvideva.

Nova izhodišča in navodila za izračun novih cen bodo posebni socialno varstveni zavodi od ministrstva prejeli v prvi polovici novembra, so napovedali.

Za osebe z oviranostjo, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, bo torej še naprej veljal zakon o socialnem varstvu, kar sledi zahtevam stroke ob pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Prevedba uporabnikov z oviranostjo namreč ne bi bila primerna in ustrezna, saj gre za drugačne potrebe in storitve kot za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe, so povzeli na ministrstvu.